Ker je od torka do četrtka knjižnica odprta tudi zjutraj od 6.30 do 7.30, smo uvedli novost – BEREMO SKUPAJ in se imamo super. V septembru so tako učenci 3., 4. in 5. razreda skupaj prebirali zelo zanimivo knjigo KOŠARKAR NAJ BO Primoža Suhodolčana. Ne le da so se ob branju zabavali, saj gre za res duhovite zgodbe mladega Rante, hkrati so tudi urili svoje bralne sposobnosti. Kljub zgodnji uri so radi prihiteli v knjižnico. Čaka jih malo odmora, kajti v oktobru so na vrsti učenci prvega in drugega razreda, potem pa se spet srečamo ob novi knjigi. Vse pohvale pridnim jutranjim bralcem in ljubiteljem košarke.
Med interesnimi dejavnostmi najmlajši z veseljem obiskujejo krožek EKSPERIMENTIRANJE, ki ga vodi učiteljica Katja Berkovič. Danes smo malo pokukali v njihovo delo in ugotovili, da že najmlajši izvajajo zanimive poskuse. In kaj so danes počeli?
Učiteljica Katja je povedala:
Imeli smo dva eksperimenta: tema Nevidno črnilo. Na en del lista smo risali z vodo, v katero smo dali veliko soli, na drugo polovico lista pa smo risali z limoninim sokom. Ko se je posušilo, smo iskali načine, kako bi to postalo vidno. Del lista, ki je bil narisan z limoninim sokom, smo približali sveči. Zaradi toplote so videle vse narisane črte, so bolj svetle. Del lista, kjer so risali s slano vodo, pa so prevlekli z barvico. Na delih, kjer so prej risali s slano vodo, so sedaj zelo izstopali, in tako je nevidno črnilo postalo vidno.
Šolski novinarki Zala in Doris sta prejšnji teden obiskali našo upokojeno učiteljico Anico Butkovič in z njo opravili krajši intervju.
Učiteljica Anica, s čim ste se zaposlili zdaj, ko imate več časa?
Zdaj, ko imam več časa, se bolj posvečam svojemu zdravju in tistim stvarem, za katere prej nisem imela časa. Rada kaj preberem, najraje zvečer, ko mi ni treba sesti za računalnik, ampak si na TV ogledam, kar me zanima. To so največkrat poljudnoznanstvene oddaje. Sem pa še vedno ljubitelj narave, imam vrt, ki je skoraj takšen kot njiva, sadovnjak, vinograd ter domačijo, za katero je potrebno tudi poskrbeti.
Se je bilo težko privaditi na to, da niste več večino dneva v šoli?
Nasploh nimam občutka, da sem se jaz odvezala od vas, ker sem blizu in vas velikokrat vidim, ko greste po cesti ali ko se oglasite pri meni, zlasti nižji razredi in učitelji. Tudi jaz velikokrat pridem v šolo, če kaj potrebujem, saj sem z ravnateljico in ostalimi učitelji veliko na vezi.
Kaj je tisto, kar si boste za vedno zapomnili iz vaše učiteljske službe?
S takšno delovno dobo, kot jo imam jaz, se stvari kar nabere in jih ne moreš pozabiti. Najbolj sem si zapomnila, ko sem se »zložla« pri športni vzgoji, ko me je fizika spodnesla, ter tudi, ko sem z grede skočila, se s tenisico prilepila na tla in se nisem mogla odtrgati od tal ter sem se »zložila«.
Ali se vam je življenje dokaj spremenilo po upokojitvi?
Da, saj se je moj tempo zelo spremenil, kajti pol svojega življenja sem posvetila šoli. Saj sami veste, da sem vedno prišla prva in odšla zadnja, bila sem eden tistih učiteljev, ki je imel rad vse urejeno. Vedno sem šla spat z mislijo, da bi lahko komu dala višjo oceno, saj sem vedno iskala znanje pri učencih.
Če bi lahko, bi še kakšno leto ostali na šoli?
Ne bi, čeprav so me nagovarjali, predvsem ravnateljica, naj še podaljšam delovno dobo. Sem se nadelala dovolj, daleč od tega, da ne bi več zmogla. Vedela sem, da sem se pravilno odločila, ko sem videla, koliko prošenj je prišlo na razpis za moje delovno mesto.
Kaj boste od službe najbolj pogrešali?
Družbo, otroke, to najbolj, saj pogrešam biti v stiku z njimi. Pa seveda sodelavce, saj to me polni. Saj veste, da sem včasih tudi kaj takega povedala, prinesla kakšen vic, da smo se vsi nasmejali.
Hvala, učiteljica Anica, naj vam služi zdravje, da boste lahko postorili še vse, kar imate v načrtu. Vse dobro od vseh nas preko »plota«.
Na šolskem parkirišču bo od torka, 29. 9., do četrtka, 1. 10., stal prazen kontejner, a upamo, da ne dolgo, kajti če bomo pridni, ga bomo hitro napolnili. Hvala vsem, ki se boste udeležili zbiralne akcije. Denar, zbran od papirja, bomo namenili šolskemu skladu.
Ker v petek, 25. 9., nismo mogli preživeti toliko časa na prostem, kot to ponavadi počnemo, smo čas v podaljšanem bivanju namenili ustvarjanju. Lotili smo se barvanja jesenskega listja. Učenci so bili pri delu zelo natančni, vztrajni, nastalo je veliko čudovitega jesenskega listja, naslednji teden pa bomo z njim okrasili še šolske hodnike. Ni kaj, jesen trka na naša vrata in okna. A še vseeno z veseljem preživimo vse lepe dneve na prostem. Tudi brez nogometa ne gre.
Tudi v lanskem šolskem letu smo sodelovali na literarnem natečaju AVTOKRKE. Tokrat so morali učenci napisati pesmico, v kateri so omenili Krkija kot prijatelja na cesti. In danes smo prejeli lepo novico, da si je naša petošolka KAJA LESINŠEK s pesmico KRKI, PRIJATELJ VSEH izborila prvo mesto in bon v vrednosti 40 eur. Kaja, čestitke od vseh nas, če nam uspe pesmico še najti, jo prilepimo na splet, da jo boste lahko prebrali tudi vi vsi.
