Šolski novinarji – ERIK, TIMEJA, NEJA, TRISTAN, LEON, SABINA, PIKA, DORIS, ZALA – in učiteljica Alenka se vam ob zaključku koledarskega leta zahvaljujemo za vse lepe zgodbe in fotografije, ki ste jih v letu 2020 delili z nami, kajti z veseljem smo jih objavljali na spletni strani šole in v e-medijih.
Ker pa smo izvedeli, da nas je dedek Mraz obdaril s čisto novim fotoaparatom, se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo, obljubljamo, da bomo naredili veliko lepih fotografji, vam vsem …
PA ŽELIMO LEPE PRAZNIKE IN MALO TUDI S SNEGOM POSIPANE POČITNICE …
tokrat vam pošiljamo nekaj svojih nočnih fotografij Pišec ….
Spoštovana ravnateljica in celotni kolektiv osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece
Leto 2020 se približuje koncu. To leto je bilo čisto drugačno, posebno. Večina bi ga najraje čim prej pozabila, saj smo bili na raznih preizkušnjah.
Želela bi se vam zahvaliti, da smo tudi v tem času našli pozitivne stvari, se naučili veliko novega, bili upora en drugemu in tako prekrmarili to koledarsko leto. Verjamem, da nas čaka še veliko dela, da bomo ponovno vzpostavili pravi način šolanja, katerega pogrešajo otroci, mi starši, prav gotovo pa tudi vi.
Misli so nam že v letu 2021. Odpravili se bomo na dvanajstmesečno potovanje. Ne vemo, kam vse nas bo pot zanesla in kje vse se bomo veselili doseženih ciljev.
Vsem želim, da najdemo pravo pot, prave ljudi, da bomo storili le prave reči in v sebi in drugih našli le dobre stvari. Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh in stisnjenih ljudeh.
Pred nami je praznični čas in počitnice. Spočijmo se, preživimojih lepo in ostanimo zdravi. V letu 2021 pa upam, da klepetamo brez ekranov in si od blizu gledamo v oči 😊.”
Zadnji šolski dan v koledarskem letu 2020 začenjamo s plesom, petjem, reševanjem Božička, izdelavo okraskov … Danes imamo namreč kulturni dan z naslovom MUZIKA.
Zala je svoj dan začela s petjem in plesom.
Lana se je lotila izdelave klobučkov.
Erik, Niko, Janž … so reševali Božička, da bo lahko do večera prispel v Pišece …
Bojan se je lotil izdelave piščali.
rpt
Luka je s sestrico Emo izdelal čudovito voščilnico.
Nekdo v petem razredu pa vrtečo kačo.
Tudi Leja se je lotila izdelave glasbila.
Anja in nekdo iz tretjega razreda sta se lotila izdelave smrečic in daril.
Pred nami sta samo še dva šolska dneva v tem koledarskem letu, potem pa nas čakajo … hura, počitnice!
V četrtek, 24. 12. 2020, bomo imeli KULTURNI DAN z naslovovom MUZIKA.
Razredniki in vodja kulturnega dneva učiteljica Katja Kobe vam bodo v kanale ekip v TEAMSE naložili vse informacije in padlet, na katerem boste spet našli zanimive ideje.
Ob 11. uri pa se bomo vsi srečali na zoomu, obeležili dan samostojnosti in enotnosti, z veseljem prisluhnili vašim posnetkom, si voščili za praznike … in šli počitnicam naproti … oz. Božiček bo nam prišel naproti. Če smo bili dovolj pridni!
SE ŽE VESELIMO SKUPNEGA SREČANJA NAS VSEH PO DOLGEM ČASU!
V petek, 18. 12., se ddvija že 3. krog tekmovanja HITRO RAČUNANJE. Naši učenci so bili do sedaj zelo uspešni, zato danes spet navijamo zanje, da jim uspe priti čim višje. Srečno, ekipa, z učiteljico Brigito Vahen na čelu.
Žal bodo rezultati znani šele v januarju. A bomo počakali nanje.
Mesec december je res čaroben mesec, v katerem se dogajajo same lepe reči. Za eno takšnih je danes poskrbela vzgojiteljica Sandra, kajti v zavetišče za živali v Brežice je odpeljala poln prtljažnik hrane. Seveda so bili njenega božičnega darila zelo veseli, tudi kužki so zalajali in muce zamijavkale. Vzgojiteljica Sandra, lepo, da deliš takšne zgodbe z nami vsemi, kajti mogoče tudi mi naredimo kakšno dobro – čarobno – delo v teh dneh in koga presenetimo.
Vzgojiteljica Sandra ima doma psa Astorja. Pred dvema letoma, okoli božiča, so ji ga rešili pri veterinarju, zato se vsako leto želi nekako zahvaliti – in podariti hrano živalim v zavetišče je čudovito darilo.
Takole je Sandra opisala, kaj se je dogajalo s psom pred dvema letoma:
“Ko sem prišla domov, ni mogel hoditi in je imel zadnjo nogo zatečeno kot pršut. Ker sem bila v službi, se me je bratranec usmilil in mi peljal psa k veterinarju. Zadnjo nogo je imel okuženo s sepso, v sebi pa slabih 15 centimetrov lesa. Ker je bil mlad, je operacijo preživel, sem ga pa morala dnevno voziti na previjanje. Po slabem mesecu dnevnega obiska pri veterinrju, občasnega sedenja ob njem do 4 ure, da mu je kapalna stekla, smo prišli do točke, da smo mu lahko sami doma oskrbovali rano. Veterinar mi je dvakrat demonstriral, kako naj doma delamo. Prva domača oskrba rane je bila zelo mučna, saj sem v ramo morala dati celotno dlan in namazati s kremo. Na pomoč sta mi prišla soseda Vida in Vinko. Da delamo prav, smo videli tako, da sem na koncu lahko rano mazala samo z mezincem roke. Vse skupaj je trajalo skoraj dva meseca.
Ugotovila sem, da ga je avto zbil in nagačil se je na lesen kol. Zaradi razumevajočih sodelavk in ravnateljice sem bila za praznike doma, da sem ga vozila na previjanje.”
ŠE EN DOKAZ, DA SMO V PIŠECAH ENA VELIKA DRUŽINA, KI NE SKRBI LE DRUG ZA DRUGEGA, TEMVEČ TUDI ZA PSE IN OSTALE ŽIVALI.
Da sta velika prijatelja, pa sije iz njunih oči.
Upamo, da tudi vi pridno skrbite za svoje živalice.
