V ponedeljek, 3. marca, se je naša šola (9 učencev) udeležila komemoracije na Lastinah, pri spomeniku, kjer je padlo 12 zavednih Slovencev, in sicer pred 80 leti 2 meseca pred koncem vojne.
V kulturnem programu so sodelovale mlade pevke pod vodstvom Dejana Jerončiča, Luka Mirt je prebral Menartovo pesem Kmečka balada, Izabela Štrucl Ogorevc pa Kajuhovo Samo en cvet, en češnjev cvet.
Hkrati so prisluhnili g. Teropšiču, glavnemu govorcu in spoznali protokol, ki se odvija ob takih dogodkih.
V petek, 28. februarja, imajo učenci od 1. do 5. prav poseben dan – dan dejavnosti, ko mimo njih švigajo različni robotki. Zjutraj smo prisluhnili prof. Požunu iz srednje šole v Krškem in dijakoma Žigi in Anžetu (3. letnik elektro smeri), ki so nam predstavili svoje izdelke na temo robotike. Navdušeni smo bili, ko smo videli, kaj vse dijaki ustvarjajo na srednji šoli v Krškem. A tudi naši učenci in učenke so pokazali veliko znanja glede moderne tehnologije, zato so si prislužili tudi veliko nagrad, kajti prof. je imel zanje kar nekaj nagradnih vprašanj.
Hvala lepa ekipi iz Krškega, ki nas je ogrela.
Zdaj sledi kratek športni odmor, potem pa novi delavnici.
Družba Inovatio je predstavila Active floor … in seveda navdušila učence. Da so res uživali in doživeli nekaj novega, povedo fotografije, ki so jih posnele Ema, Zoja in Tisa.
V petek, 28. februarja, so se naši šestošolci, učitelj Jure in učiteljica Sonja prebudili v snežno jutro. Sneži! Dopoldne bodo še smučali, po kosilu pa se odpravljajo proti domu. Kovčki so spakirani, vsi so dobili tudi priznanja za smučanje. Čestitamo! Želimo vam srečno pot domov, počitek za vikend, spet se vidimo v ponedeljek.
Četrtek, 27. februar. Jutro v Kranjski Gori. Ponoči je vrhove pobelil sneg, v dolini deževalo. Če bo vse po sreči, naj ne bi bilo večje količine dežja danes. Držimo pesti, da uspe smuka, vsaj uro ali dve.
Po kosilu so se odpravili na nordijsko hojo po prečudoviti naravi. Tudi sonce je posijalo.
Ob 18. uri smo poklicali dobro razpoloženo Anjo, ki je kar stresala z rokava informacije o dnevu in zanimivosti. Tole nam je povedala:
“Jutranja smuka ni bila najboljša, ker je bil mehek sneg, polno kupčkov, a smo smučali. Čeprav sem prvič na smučeh, zelo uživam. Bolj mi je zanimivo kot v poletni šoli v naravi, ker sem spoznala in se naučila nekaj novega. Na sedežnici tudi uživam. Da ne pozabim, včeraj zvečer smo imeli presenečenje – kino v telovadnici – sinhronizirano risanko o naravi. Čudovito. Danes smo za kosilo spet vse pojedli – gobovo juho, govedino, svaljke, solato … Všeč mi je, ker imamo precej prostega časa za igro, klepet, odmor. Po kosilo smo dobili palice in se podali na potep malo drugače. Prvič smo spoznali nordijsko hojo. Veste, kaj je to? Palice ti pomagajo, da hitreje hodiš kot pri navadni hoji, ker se odrineš z njimi. Meni je bilo zelo všeč in še bi tako hodila. Spet smo obiskali jezero Jasna, kjer je polno rac, in prišli do razgledne točke. Čudovit pogled na dolino – Ledeno. Izvedeli smo veliko o ledeniku in nastanku te doline. Po večerji, ko naj bi bila na meniju riba, tako sem slišala, bomo imeli predstavitve po sobah. Mi smo pripravili kviz o Pišecah, da vidimo, če kaj vedo o nas, sicer se bodo danes naučili. Imamo 8 vprašanj zanje. Ja, jutri se naša smučarska avantura zaključuje. Zjutraj bomo še smučali, če bo vreme in sneg, po kosilu pa gremo domov. Kaj bi rekla o tej šoli v naravi? Najbolj sem vesela, da sem se naučila smučati, hkrati pa me je navdušila tudi nordijska hoja. Videli smo tudi goro, ki jo imenujejo speči profesor. Kaj več o tem vam povem v šoli … Dom je prijeten, tudi sobica, čeprav je malo majhna, ljudje so prijazni … Vse je bilo super. Imeli smo se lepo, a seveda se veselimo srečanja z našimi domačimi jutri. Vse vas še zadnjič lepo pozdravljamo iz čudovite Kranjske Gore. Če imate čas, jo le obiščite. Adijo!”
Hvala, Anja, kot vedno polna informacij. Dragi učenci, uživajte še v zadnji smuki jutri dopoldne, po kosilu pa vas spet obišče hišnik Vlado in pripelje nazaj v Pišece. Srečno pot in hvala za vse pogovore, ki ste jih delili z nami.
Hvala tudi učitelju Juretu za učenje prvih zavojev in učiteljici Sonji, ki vas je s fotoaparatom “lovila” po terenu in dnevno pošiljala fotografije. HVALA VSEM!
Deževen dan tudi v Kranjski Gori, a naši smučarji se ne dajo in gredo smučat. So pa nasmejani in veseli, kar pomeni, da je pozitivne energije še dovolj. Srečno, smučarji! Držimo pesti, da popoldne dež zamenja sneg.
Ob 18. uri sem nam je po telefonu javil Nace in povedal tole:
“Čeprav je danes skoraj cel dan deževalo, smo šli na sneg. Midva z Zalo in učiteljem Juretom smo smučali na Vitrancu, a ga bodo kmalu zaprli, ker se teren pripravlja za tekmo najboljših smučarjev. Bili smo čisto mokri, a smo se preoblekli in posušili. Po kosilu smo jedli “kako se že reče” pohan sir in šunko, krompir in solato. Ves čas imamo na voljo tudi sadje, čaj in vodo. Po kosilu smo malo prosti, zato igramo družabne igre ali ping pong. Danes smo šli v Triglavski narodni park, do jezera Jasna, a smo malo skrajšali pohod zaradi dežja. Po večerji naj bi bil na sporedu tudi sprehod, a ne vemo, če ga bomo izvedli. Vsi smo zdravi, punce več nimajo težav z žulji. Ponoči hitro zaspimo, saj smo utrujeni. Zjutraj pa je treba vstati že ob sedmih. Meni je super, brez težav bom zdržal do konca, punce tudi, le Luka, tebe pogrešam, ker ne morem imeti moških pogovorov … Sicer pa sem v družbi punc, pa tudi gre. Postelja je malo preozka, a dobro spim. Vse je ok! Dnevi res hitro tečejo in kmalu bomo doma. Vse vas lepo pozdravljamo, saj vem, da bi tudi vi radi smučali, a nekdo mora biti v šoli. Lep pozdrav v Pišece!”
Nace, hvala lepa za izčrpno poročilo. Tudi v njegovem glasu je bilo čutiti, da se imajo lepo.
Učiteljica Sonja, ki je z njimi, pa je naročila, da zapišemo še tole – UČENCI SO IZREDNO, AMPAK RES IZREDNO PRIDNI!
