Četrtek, 27. februar. Jutro v Kranjski Gori. Ponoči je vrhove pobelil sneg, v dolini deževalo. Če bo vse po sreči, naj ne bi bilo večje količine dežja danes. Držimo pesti, da uspe smuka, vsaj uro ali dve.
Po kosilu so se odpravili na nordijsko hojo po prečudoviti naravi. Tudi sonce je posijalo.
Ob 18. uri smo poklicali dobro razpoloženo Anjo, ki je kar stresala z rokava informacije o dnevu in zanimivosti. Tole nam je povedala:
“Jutranja smuka ni bila najboljša, ker je bil mehek sneg, polno kupčkov, a smo smučali. Čeprav sem prvič na smučeh, zelo uživam. Bolj mi je zanimivo kot v poletni šoli v naravi, ker sem spoznala in se naučila nekaj novega. Na sedežnici tudi uživam. Da ne pozabim, včeraj zvečer smo imeli presenečenje – kino v telovadnici – sinhronizirano risanko o naravi. Čudovito. Danes smo za kosilo spet vse pojedli – gobovo juho, govedino, svaljke, solato … Všeč mi je, ker imamo precej prostega časa za igro, klepet, odmor. Po kosilo smo dobili palice in se podali na potep malo drugače. Prvič smo spoznali nordijsko hojo. Veste, kaj je to? Palice ti pomagajo, da hitreje hodiš kot pri navadni hoji, ker se odrineš z njimi. Meni je bilo zelo všeč in še bi tako hodila. Spet smo obiskali jezero Jasna, kjer je polno rac, in prišli do razgledne točke. Čudovit pogled na dolino – Ledeno. Izvedeli smo veliko o ledeniku in nastanku te doline. Po večerji, ko naj bi bila na meniju riba, tako sem slišala, bomo imeli predstavitve po sobah. Mi smo pripravili kviz o Pišecah, da vidimo, če kaj vedo o nas, sicer se bodo danes naučili. Imamo 8 vprašanj zanje. Ja, jutri se naša smučarska avantura zaključuje. Zjutraj bomo še smučali, če bo vreme in sneg, po kosilu pa gremo domov. Kaj bi rekla o tej šoli v naravi? Najbolj sem vesela, da sem se naučila smučati, hkrati pa me je navdušila tudi nordijska hoja. Videli smo tudi goro, ki jo imenujejo speči profesor. Kaj več o tem vam povem v šoli … Dom je prijeten, tudi sobica, čeprav je malo majhna, ljudje so prijazni … Vse je bilo super. Imeli smo se lepo, a seveda se veselimo srečanja z našimi domačimi jutri. Vse vas še zadnjič lepo pozdravljamo iz čudovite Kranjske Gore. Če imate čas, jo le obiščite. Adijo!”
Hvala, Anja, kot vedno polna informacij. Dragi učenci, uživajte še v zadnji smuki jutri dopoldne, po kosilu pa vas spet obišče hišnik Vlado in pripelje nazaj v Pišece. Srečno pot in hvala za vse pogovore, ki ste jih delili z nami.
Hvala tudi učitelju Juretu za učenje prvih zavojev in učiteljici Sonji, ki vas je s fotoaparatom “lovila” po terenu in dnevno pošiljala fotografije. HVALA VSEM!
