od ribnika do močvirja

OD RIBNIKA DO MOČVIRJA

Na poti od Pleteršnikove domačije ste lahko uživali v zakladih okoliške narave, medtem ko vas je pišeški vitez počasi vodil do še ene točke na naši poti. Tukaj se boste lahko prepričali, da se narava ves čas spreminja. Na spreminjanje vplivajo različni naravni pojavi: veter, voda, potresi, itn. S svojimi posegi jo spreminja tudi človek. 

Na prostoru, kjer se nahajate, je nekoč stal grajski ribnik. Veliko srednjeveških gradov si je uredilo grajske ribnike v svoji neposredni bližini zaradi pitne vode in popestritve prehrane. V ribnikih so gojili rake, ki jih je bilo v naših vodah vse do račje kuge ob koncu 19. stol. v obilici, od rib pa postrvi, lipane in some, menke, ščuke in krape, pa tudi jegulje in piškurje. 

Na mestu opuščenega ribnika je narava ubrala svojo pot in počasi pričela za rastlinski in živalski svet ustvarjati dragoceno nadomestno življenjsko okolje – močvirje. 

Tu najdemo različne vodne in obvodne rastline, kot so lokvanj, rogoz, trstičevje, vrbe in jelše. 

Od pomladi do jeseni, v družbi močvirskih in vodnih rastlin, opazimo rjave žabe, belouške, z letalskimi vragolijami pa navdušujejo kačji pastirji. Odrasli kačji pastirji sodijo med največje danes živeče žuželke in gotovo tudi med najbolj izjemne. Njihovih letalnih sposobnosti ne dosega nobena druga žival na Zemlji. So žuželke z nepopolno preobrazbo, kar pomeni, da se odrasla žival izleže neposredno iz ličinke, brez stadija bube. Razmnoževanje kačjih pastirjev je zelo posebno. Zanje sta značilni posredna osemenitev in odložena oploditev. Ličinke živijo pod vodo in so požrešne plenilke manjših vodnih živali.

Nekaj korakov višje vas pozdravlja grajski potok, ki odnaša kamenje, pesek, zemljo in veje proti dolini. Na potovanju se organski drobir razgrajuje in postaja hrana prebivalcem potoka. Oblika struge je po vsakem močnem nalivu drugačna, zato vedno znova vabi na ogled.