pred pleteršnikovo domačijo
Dal narodu je svojemu zaklad, odkril bogastvo mu slovenskega jezika. (zapis na spominski plošči Maksu Pleteršniku)
PRED PLETERŠNIKOVO DOMAČIJO
Če ste sledili namigu pišeškega viteza, vas je pot pripeljala po gozdni poti do točke, od koder se razlega prav lep razgled na s soncem obsijane Pišece. V hladnejšem delu leta se pogosto zgodi, da nas tu zgoraj grejejo topli žarki, pod nami pa ležijo meglice. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat. Včasih pa z vrha Orlice zaveje hladen piš vetra, ki nas prijetno osveži in ki je temu kraju morda prinesel ime.
Za to pokrajino so značilni številni griči, ki so posejani s sadnim drevjem in vinsko trto. Pomembno vlogo za tukajšnji razvoj sadjarstva in vinogradništva je imel eden od lastnikov gradu Pišece Albert Moscon (1782–1822). Bil je poznavalec sadnega drevja, ki je v Gradcu ustanovil učni zavod za sadjarstvo in vrtnarstvo. Ko je leta 1820 podedoval grad, je svojo dejavnost za kratek čas preselil v Pišece. Na posestvu je dal zasaditi različne sorte trte in sadnega drevja. V grajskih prostorih je organiziral pouk o cepljenju in obrezovanju ter s tem postavil temelje sadjarske in vrtnarske šole na naših tleh. Tradicijo sadjarstva in vinogradništva gojijo domačini tudi danes. Še posebej so ponosni na pišeško marelico. Poleg marelice se v sadovnjakih najdejo še jablane, hruške, slive, nešplje in skorš.
V tem razgledu in skrivnostnih meglicah pod seboj je prav gotovo užival tudi znameniti Slovenec in domačin Maks Pleteršnik (1840–1923), po poklicu jezikoslovec, učitelj in prevajalec. V zgodovino slovenskega naroda se je zapisal kot slovaropisec, zaslužen za izid Slovensko-nemškega slovarja (1894, 1895), prvega tako obsežnega popisa besedja pri nas. Stojimo pred domačijo, v kateri je preživljal otroštvo in čas po upokojitvi, danes pa je le-ta preurejena v muzej, v katerem si je mogoče ogledati spominsko zbirko njegovih osebnih predmetov in knjig. Če se ozremo malo višje, lahko opazimo tudi zidanico, v katero se je pogosto umaknil, da bi v miru delal.
Maks Pleteršnik
Ali Veš?
- Ob Pleteršnikovi domačiji, na poti proti gradu, je v danes zapuščeni zgradbi stala silnica – to je pokrit in navadno ogrevan prostor za siljenje in vzgojo rastlin.
- Maks Pleteršnik se je rodil na isti dan kot France Prešeren, to je 3. decembra 1840, le da 40 let kasneje. Več zanimivosti o življenju in delu Maksa Pleteršnika je mogoče prebrati v biografskem romanu Rudija Mlinarja Maks Pleteršnik – teden s slovaropiscem.
- Pleteršnikov oče je bil med drugim tudi čebelar, ob domačiji pa je tako kot danes stal čebelnjak.
IZZIV!
V slovarju poiščite prevod besed, ki ste jih sestavili na prvi postaji. Če želite izvedeti več o Pleteršniku in njegovem slovarju, si lahko ogledate razstavo na njegovi domačiji. Po končanem izzivu pa vas iz objema lipe pišeški vitez vabi k opazovanju pestrega naravnega okolja, nekoč ribnika, danes močvirja.
