Maks Pleteršnik se je zapisal v zgodovino slovenskega naroda s svojim najpomembnejšim delom: Slovensko-nemškim slovarjem. Gradivo za slovar je zbiral in urejal dolgih dvanajst let. Pred njim so to poskusili storiti že drugi slovenski jezikoslovci, med njimi tudi Fran Levstik. Vsi pa so pri zahtevnem delu obnemogli in so se raje začeli posvečati literaturi ali čemu drugemu. Slovenci pa smo slovar zelo potrebovali. Tako so leta 1883 to delo zaupali Maksu Pleteršniku. Dela se je lotil z vso resnostjo in veliko ljubeznijo, saj se je zavedal pomena slovarja za Slovence. K sreči je že imel nekaj izkušenj s slovarskim delom, saj je kot študent na Dunaju pomagal svojemu profesorju, Franu Miklošiču pri sestavljanju slovarja stare cerkvene slovanščine.
Pleteršnikova rojstna hiša
Najprej je zbral in uredil vse besedno gradivo, ki so ga pripravili njegovi predhodniki: Caf, Murko, Janežič, Škrabec, Levstik in drugi. Manjkalo pa je takrat živo besedje z vseh koncev Slovenije. In ker je imel veliko znancev po vseh slovenskih pokrajinah, jim je pisal in jih prosil za posamezne besede, ki so mu še manjkale, ali pa je iskal razlage za določene izraze. Predvsem so ga zanimale posebnosti narečij. Lahko rečemo, da je zajemal iz naroda, iz žive govorice.Zato je prosil tudi dijake ljubljanske gimnazije, ki so bili iz različnih krajev, naj doma med počitnicami popisujejo besede. Z veseljem so mu pomagali, saj so ga spoštovali. O tem, da so ga imeli radi in mu zaupali, priča tudi pretresljivo pismo dijaka:
Častiti gospod profesor!… Lepo bi Vas prosil, ko bi mi hoteli kake stare hlače ali kaj druge uže ponošene obleke podariti. Revež sem, ene same hlače imam, in še te so se začele trgati na več krajih … Prosim Vas tudi, za kako inštrukcijo, ker bi rad še jedno dobil, da si nekoliko opomorem, od doma mi ne morejo nič pošiljati …Upajoč na Vaše blago srce drznem si še enkrat ponoviti svojo ponižno prošnjo.Vaš hvaležni sluga
France Strel, šestošolecV Ljubljani, 23. marcija 1871
Maks Pleteršnik je besede zbiral tudi tako, da jih je izpisoval iz takratnih časopisov in revij. Ob ogromni zbirki besed se je dela lotil čisto sam. Potreboval je veliko časa in miru. Oblasti so mu dale poseben dopust in odšel je domov, v rodne Pišece, da bi v miru opravil svoje poslanstvo. Moral je iti od besede do besede, ugotavljati njen izvor, primerjati posamezne besede med seboj in jih urejati po abecedi.Maks Pleteršnik je naš prvi jezikoslovec, ki je besedam določil tudi naglas. To pa še ni vse. Vsem besedam ali geslom, ki jih je bilo več tisoč, je dodal ustrezne nemške izraze.
Tako je okronal stoletna prizadevanja Slovencev, da bi imeli čim bolj popoln slovensko-nemški slovar.
Po dvanajstih letih trdega, a navdušenega dela je slovar izšel – prvi del leta 1893, drugi del leto kasneje. Pleteršnik seveda ni imel denarja, da bi slovar sam izdal. To je omogočil ljubljanski škof Wolf – zato temu slovarju nekateri rečejo tudi Wolfov slovar.
1840 rojen v Pišecah;1859 konča celjsko gimnazijo;1863 konča študij na Dunaju in začne službovati;1883 prevzame slovarsko delo;1895 izide njegov Slovensko-nemški slovar;1912 prejme naziv častnega meščana Ljubljane;1923 umre v Pišecah
Na spominskem kamnu Maksu Pleteršniku piše:
“Dal narodu je svojemu zaklad,
odkril bogastvo mu slovenskega jezika.”