V nedeljo, 26. 3., sta dve ekipi devetošolcev (in njihovi starši) – JUSTINJAN, ROK, ANA, HANA, MAŠA IN PIKA – morali zgodaj vstati in se podati na pot proti LJubljani, kjer jih je čakalo tekmovanje v elastomobilu. Ob osmi uri je bilo treba pričeti s sestavljanjem elastomobilov, ob desetih pa se je začelo zares. Fotografije bodo dale odgovor na to, kaj sploh pomenita izraza Pšečki kletarji in Pšečki mlinarji.
Pšečki mlin je elastomobil, ki so ga izdelali Pika, Maša in Rok. Pa pohvalimo tudi Pikinega očeta, ki je pomagal z nasveti. Modra barva prikazuje Gabernico, sprednje manjše kolo pa mlinsko kolo. Danes je bilo treba peljati malo tudi navzgor, ne le po ravnini. Imeli so tri poskuse, najdlje se je odpeljal v prvem krogu.
Pšečki kletarji pa so Justinjan, Ana in Hana, njihov zvitež ima obliko vinskega soda. Edini so bili, ki so imeli takšen tip vozila. Malo je nagajal in se raje peljal navzdol kot navzgor, a so dobili nekaj navodil, kako ga izboljšati v bodoče. Je pa požel veliko zanimanja med gledalci.
Kljub mrzlemu jutru smo imeli najštevilčnejšo skupino navijačev – staršev (Janja, Jure, Boštjan, Irena, Silvija). Oni so poskrbeli tudi, da nismo bili žejni in lačni. Res vam hvala, dragi starši!
Komisija je pred začetkom tekmovanja opazovala pripravo na tekmovanje, a pri naših dveh ekipah tudi veliko izvedela o tem, da naša dva elastomobila prikazujeta dediščino kraja – mlin na Gabernici, vinorodni okoliš. Za ta del bi si zaslužili posebno priznanje.
In potem se je začelo zares. Sodniki so skrbno beležili cm, ki jih je prevozil vsak elastomobil. Vsaka ekipa je imela 3 poskuse.
Zanimivi pa nismo bili le za sodnike, tudi TV-ekipa nas je obiskala.
In na koncu so razglasili zmagovalce. Bili smo ena redkih šol, ki je sodelovala prvič. Zmagovalci (OŠ Sevnica) so vsakoletni dobitniki priznanj, tudi letos je njihov elastomobil dosegel 48 m. Neverjetno. Še ena skupinska ob zaključku lepega dneva.
In ob koncu so nas starši odpeljali še v McDonalds in nas počastili s fast food hrano. Hvala lepa.
Žal z nami ni bila mentorica Brigita Vahen, a smo komunicirali na daljavo, prav tako pa nam je lepe misli pošiljala tudi gospa ravnateljica, ki je spet dodala, da je še kako ponosna na svoje učence.
In res je lahko!
