Na deževno sredo, 6. 10., smo se opb-jevci odpravili na obisk k Maksu. Na Pleteršnikovi domačiji nas je pričakal prijazni gospod Martin Dušič, ki nam je najprej predstavil, kaj vse obsega Pleteršnikova domačija, nato pa smo vstopili v hišo, ki nas je prevzela z vsem, kar smo videli. Pohištvo, delovna miza, fotografije, krušna peč … Predvsem pa SLOVAR! Ja, naš Maks je res imel mir in prostor, kjer je lahko ustvarjal. Z veseljem smo se podpisali v knjigo gostov in dobili tudi bonbončke. Hvala, gospod Martin, še se bomo oglasili.
In kaj vse smo izvedeli o našem slavnem rojaku? Rodil se je v Pišecah, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Sledila je gimnazija v Celju in študij jezikoslovja na Dunaju. Služboval je po različnih krajih, nato pa se vrnil v Pišece, kjer je tudi umrl. Ko je leta 1933 Slovenska Matica (10 let po njegovi smrti) na hišo pritrdila prvo obeležje, je bilo v Pišecah eno veliko slavje.
V rojstni hiši smo videli 3 prostore (muzejska zbirka, kulturni spomenik), ki prikazujejo življenje in delo našega Maksa. Ker ni imel zvezkov in računalnikov, je besede od A do Ž (zbral kar 110. 000 besed) zapisoval na pole. Iz teh pol so pred tiskanjem nastali snopiči – 34, ki so jih zvezali v dve knjigi, ena ima besede od A do O, druga pa od P do Ž. Druga izdaja slovarja je bila 1957. leta, 3. izdajo pa imamo tudi mi na šoli in v naši knjižnici.
Bil je sicer vase zaprt človek, a velik domoljub, v tistih časih tudi član Bralnega društva Pišece. Nekoč so bile Pišece zelo priznana vas, skoraj pri vsaki hiši so imeli kakšno obrt.
In še in še nam je povedal gospod Martin …
Ko smo se vrnili k šoli, pa nas je že čakal avtobus – potujoča knjižnica, zato smo hitro šli po knjige, da bomo tudi mi pridno brali in bili pridni učenci, na katere bi bil Maks zelo ponosen.
