Skoči na glavno vsebino

V tednu, ko smo praznovali svetovni dan čebel (20. maj), so učenci vrtca in oddelkov podaljšanega bivanja veliko časa namenili čebelam. Ogledali so si poučne vsebine o čebelah na spletu, izdelovali čebele iz papirja in z njimi okrasili šolsko jedilnico, poslušali pravljice o čebelicah, v petek pa na obisk k čebelnjaku povabili čebelarja z »dušo in srcem« gospoda Dominika Kosija, ki jim je pokazal in povedal veliko zanimivega. Učenci so se oblekli v zaščitna oblačila in se podali na ogled čebelnjaka, kjer je bilo polno čebelic. A nikogar niso pičile.

Zaključek tedna pa je bil pod vaškim kozolcem, kjer je učence sprejela upokojena učiteljica Anica Butkovič in jim postregla s čebelarsko malico (med, maslo, kruh, mleko, marmelada iz pišeške marelice). Čebelar Dominik pa je poskrbel za sladko presenečenje – medenjake.

Vse dejavnosti je z navdušenjem spremljala tudi gospa ravnateljica Nuška Ogorevc, ki je ponosno povedala, da šola sodeluje v projektu Čebelarski mozaik, v sklopu katerega so učenci predmetne stopnje posadili nova zelišča na zeliščnem vrtu ob šoli in na gredico pri čebelnjaku, ki se nahaja pri Pleteršnikovi domačiji. Izvedli bomo še kar nekaj dejavnosti na temo čebelarstva, je pa bila gospa ravnateljica zelo vesela, da o čebelah in pomenu le-teh veliko vedo najmlajši učenci, tudi tisti iz vrtca, ki so tudi ustvarjali na temo čebel, si ogledali zeliščni vrt, vodja skupine Žogic (najmlajši otroci) Sandra Žnidarič pa je  takole opisala dan, namenjen čebelicam: »Dan smo začeli čisto navadno… Prihajanje v vrtec, okusen zajtrk, nato pa naš jutranji krog. Najprej smo se s prsti zmasirali, pobožali kolena ter si zaželeli dobro jutro. Sledila je naša himna, pesem Žogica. Po pesmici pa smo pokazale sliko čebele in vprašale, kaj je to.  Najstarejši so takoj prepoznali sliko čebele. Od otrok smo izvedele, da čebele »letajo«, »hodijo« ter »dajo med«.  Ponovili smo našo, že znano, bibarijo in s prstki letali kot čebele po zraku. Prebrali smo knjigo Čebela Adela ter si ogledali ilustracije. Nato pa smo odšli ustvarjat naše čebelice. S čopičem smo tulce pobarvali z rumeno, nadaljevali s črno barvo, krila pa pobarvali z voščenkami. Pri drugi mizi pa smo imeli na voljo natikanke s slikami čebel, da nam pomagajo uriti naše prstke. Dan smo zaključili s sprehodom in upali smo, da bomo na sprehodu srečali kakšno čebelo. In smo jih res, v jedilnici že pridno visijo.«

Učenci in otroci iz vrtca so bili navdušeni nad vsemi dejavnostmi, obljubili so, da bodo tudi pridno jedli med in skrbeli za svoje zdravje. Čebelice pa bodo še prišli obiskat, ko gredo na sprehod do gradu ali še kam dlje.

Pika Skrivalnik in Leon Štubljar, novinarski krožek

Dostopnost