Mesec december je res čaroben mesec, v katerem se dogajajo same lepe reči. Za eno takšnih je danes poskrbela vzgojiteljica Sandra, kajti v zavetišče za živali v Brežice je odpeljala poln prtljažnik hrane. Seveda so bili njenega božičnega darila zelo veseli, tudi kužki so zalajali in muce zamijavkale. Vzgojiteljica Sandra, lepo, da deliš takšne zgodbe z nami vsemi, kajti mogoče tudi mi naredimo kakšno dobro – čarobno – delo v teh dneh in koga presenetimo.
Vzgojiteljica Sandra ima doma psa Astorja. Pred dvema letoma, okoli božiča, so ji ga rešili pri veterinarju, zato se vsako leto želi nekako zahvaliti – in podariti hrano živalim v zavetišče je čudovito darilo.
Takole je Sandra opisala, kaj se je dogajalo s psom pred dvema letoma:
“Ko sem prišla domov, ni mogel hoditi in je imel zadnjo nogo zatečeno kot pršut. Ker sem bila v službi, se me je bratranec usmilil in mi peljal psa k veterinarju. Zadnjo nogo je imel okuženo s sepso, v sebi pa slabih 15 centimetrov lesa. Ker je bil mlad, je operacijo preživel, sem ga pa morala dnevno voziti na previjanje. Po slabem mesecu dnevnega obiska pri veterinrju, občasnega sedenja ob njem do 4 ure, da mu je kapalna stekla, smo prišli do točke, da smo mu lahko sami doma oskrbovali rano. Veterinar mi je dvakrat demonstriral, kako naj doma delamo. Prva domača oskrba rane je bila zelo mučna, saj sem v ramo morala dati celotno dlan in namazati s kremo. Na pomoč sta mi prišla soseda Vida in Vinko. Da delamo prav, smo videli tako, da sem na koncu lahko rano mazala samo z mezincem roke. Vse skupaj je trajalo skoraj dva meseca.
Ugotovila sem, da ga je avto zbil in nagačil se je na lesen kol. Zaradi razumevajočih sodelavk in ravnateljice sem bila za praznike doma, da sem ga vozila na previjanje.”
ŠE EN DOKAZ, DA SMO V PIŠECAH ENA VELIKA DRUŽINA, KI NE SKRBI LE DRUG ZA DRUGEGA, TEMVEČ TUDI ZA PSE IN OSTALE ŽIVALI.
Da sta velika prijatelja, pa sije iz njunih oči.
Upamo, da tudi vi pridno skrbite za svoje živalice.
