Kaj zmorejo naše roke? Lahko dotikajo, božajo, se igrajo, pomagajo, ustvarjajo…

Letos smo v vrtcu, pri Palčkih pripravili delavnico v kateri smo želeli uresničiti naslednje cilje:

  • spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti,
  • doživljanje vrtca, šole kot okolja, v katerem so enake možnosti za vključevanje v dejavnosti in vsakdanje življenje ne glede na spol, telesno in duševno konstitucijo, nacionalno pripadnost, kulturno poreklo, veroizpoved itn.,
  • spoznavanje samega sebe in drugih ljudi,
  • spoznavanje ožjega in širšega družbenega in kulturnega okolja ter spoznavanje medkulturnih in drugih razlik,
  • razgibati prste, ugotoviti, kaj zmorejo naše roke, prsti, razvijati finomotorične spretnosti
  • sodelovanje vrtec – šola,
  • otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema; otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) in se nauči orientacije v prostoru).

Predvsem smo želeli:  »Prebuditi se«, poklicati dobro voljo in ostati dobre volje.

Na začetku druženja so se  naše roke najprej povezale s srcem in z vsakim od nas prisotnih. Spletli smo mrežo prijateljstva, se spoznali in povezali.

Ko spregovori srce – roke  zmorejo lažje, hitreje, bolj spretno… .

Kaj smo počeli? To so dejavnosti, ki so pritegnile vrtčevske otroke in otroke iz prvega razreda:  šivali smo z debelo šivanko in volno, pretikali smo skozi že narejene luknjice; tkali smo na deščicah; navijali volno na žebljičke (srce); tkali mrežo iz papirja; navijali volno v klobčič.

Če strnemo vse misli in izjave, najboljše govori misel ene deklice: »Veliko smo delali, pa lepo smo delali, pa spretno smo delali, bili smo vztrajni, lepo je bilo«.